»Nedeljski popoldnevi so bili v naši hiše že tako polni neke svečanosti in nekega velikega miru. Ta občutek je bil še močnejši, ako je sonce sijalo na našo hišo. Danes pa, ko smo se spravili, da napišemo prvo pismo bratu, ki živi v tujem mestu, je bil ta popoldan naravnost svečan...«

(Prežihov Voranc, Prvo pismo)

Na Preškem vrhu stoji Prežihova bajta, spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893–1950). Preprosta koroška hiša malega kmeta z ohranjeno notranjostjo obiskovalcem približa pristno kmečko-delavsko življenje, iz katerega so zrasli pisatelj in njegovi literarni junaki. Hišo je leta 1911 odkupil Vorančev oče, pisatelj pa je v njej živel do leta 1923. Danes si lahko ogledate bivalne prostore, črno kuhinjo ter spoznate zgodbo družine, ki je v teh stenah našla svoj dom. Ob bajti stojijo še skedenj, hlev in lesena kašča, nad njo pa Prežihov spomenik. Prav tu, med Peco in Uršljo goro, je Voranc črpal navdih za svoja najbolj znana dela (Samorastniki, Solzice, Jamnica), v katerih je svetu predstavil lepoto in trpkost Koroške ter neomajno moč njenih ljudi.

Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (1893–1950) je eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in osrednji predstavnik socialnega realizma. S svojimi deli je svetu približal življenje koroškega malega človeka, njegovo trdo delo, bolečino in neizmerno povezanost z domačo zemljo. Rodil se je kot prvorojenec tesarja in kmečke dedinje. Mama, nadarjena pripovedovalka ljudskih zgodb, mu je že v otroštvu privzgojila domišljijo in ljubezen do kmečkih običajev. Njegova družina je bila številčna in tesno povezana: brat Alojzij je postal duhovnik in doktor znanosti v New Yorku, Ivan je bil kmet in pisec, Avgust kulturnik, urednik in strokovnjak za varstvo pri delu, najmlajša sestra Ana pa je umrla zaradi bolezni že v otroških letih. Voranca je življenje zaznamovalo tudi politično udejstvovanje. Odkrito je podpiral komunistične ideje, zaradi česar je bil pogosto preganjan in zaprt. Prav v zaporih so nastajala njegova najpomembnejša dela – med njimi romana Doberdob in Požganica. Kmalu po tem so množično začele izhajati njegove novele in pripovedi, s katerimi je ujel lepoto, pa tudi trpkost življenja med Peco in Uršljo goro. Druga svetovna vojna je težko prizadela njegovo družino: skupaj z ženo in hčerko je bil poslan v taborišče, brata Ivana pa so ustrelili nemški policisti blizu domače hiše. Po vojni se je Voranc vrnil na Preški vrh, kjer se je aktivno vključil v obnovo domače doline. Pomagal je pri ustanavljanju kulturnih društev, gospodarskih ustanov in zadrug, s čimer je pokazal svojo zavezanost ljudem in kraju, iz katerega je izšel.

Dočakal je še izid svoje zadnje knjige Solzice, nato pa ga je prehitela huda bolezen. Danes ga poznamo kot pisatelja, politika in velikega domoljuba.

V Kotljah stoji skromna kmetija – Prežihova bajta, nekdanji dom pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Danes je preurejena v spominski muzej, ki obiskovalcem odstira pisateljevo življenje in delo. Ob predhodni najavi si jo lahko ogledate tudi z vodičem. Pod bajto se nahaja Prežihov kip, od tod pa vodi pot do Kotelj, kjer je pisatelj pokopan pri cerkvi sv. Marjete. V središču kraja obiskovalce pozdravi tudi znameniti kipec Pobiča s solzicami. 

Informacije o ogledih: https://www.kpm.si/razstave/prezihova-bajta-spominski-muzej-prezihovega-voranca/

Prežihova bajta ni le muzej, temveč tudi živahno prizorišče kulturnih in literarnih doživetij. Skozi vse leto gosti različna srečanja in prireditve, ki ohranjajo spomin na pisatelja in bogatijo kulturno življenje Koroške.

O dogajanju na Prežihovi bajti si lahko preberete v priloženem dokumentu.